Stres

Stres je splošni izraz za stanja neravnovesja našega telesa in uma. Pojem »stres« se je najprej začel uporabljati v tehničnih znanostih, ko so raziskovalci merili, koliko obremenitve (tj. stresa) lahko prenese določen material preden se zlomi. Tako kot različni naravni in umetni materiali, tudi ljudje različno prenašamo zunanje in notranje obremenitve življenja, preden se »zlomimo«.

Stresorji so tiste stvari in dogodki, ki povzročajo stres. Ker smo ljudje različni je tudi naš odziv na iste stresorje različen. Teoretično možno je, da je to, kar je za nekoga zdravilo, za drugo osebo strup. Vsak zreli človek mora toliko poznati samega sebe, da se zaveda, kateri stresorji mu povzročajo največ preglavic. Obstajajo različne skupine stresorjev; lahko so fizični (bolezen, bolečina) ali emotivni (negativna čustvena stanja), lahko si jih ustvarimo sami ali pa nam jih povzročajo drugi ljudje in dogodki. Zaradi soočanja s stresorji pride v našem telesu in umu do t.i. mehanizma bega ali boja, kar je po eni strani zelo primitivna reakcija (poznajo ga vse živali), po drugi strani pa nas takšen odziv varuje pred nevarnostmi. Vse kar vidimo, naredimo, zaznamo in občutimo, lahko povzroči stresni odziv.

Vpliv stresa na fizično telo

Negativni stres povzroča motnje in neravnovesje v praktično vseh telesnih sistemih (srčno-žilni, prebavni, živčni, mišični, dihalni…).

Najbolj objektivno lahko stres zaznate na ravni mišic in dihanja.
Če je vaše somatsko zavedanje dobro razvito boste psihosomatsko napetost občutili kot prekomerni mišični tonus v nekaterih predelih telesa, in sicer tam, kjer smo najbolj ranljivi za stres. Med te predele uvrščamo trebušno prepono (tu shranjujemo negativne emocije), ledveni in vratni predel, obrazne mišice, čeljustni sklep in mišično strukturo v in ob medenici.
V stresnih situacijah se spremeni tudi ritem dihanja, ki postane »nepravilen« (hiter in plitek, občasno pa ga tudi zadržujemo).

Vpliv stresa na um

Stres lahko povzroči motnje koncentracije, sindrom kronične (psihosomatske) utrujenosti in  motnje v delovanju živčnega sistema (preveč aktiven simpatični živčni sistem). Pogosto povzroča tudi cel kup psiholoških motenj, kot so anksioznost, jeza, žalost, depresija (ki je v bistvu le nepredelana in potlačena žalost)…

Obvladovanje stresa

Pri obvladovanju stresa obstaja veliko različnih pristopov. Naš je svojevrsten, celosten in unikaten (zato smo tudi uporabili posebno ime - SOS). Na osnovi lastnih dobrih izkušenj smo absolutno prepričani, da deluje!

V SOS seminarju za organizacije in tudi posameznike/ce teoretično in praktično učimo pristop desetih korakov za učinkovito obvladovanje stresa:

  1. Somatske vaje za zdravo in vitalno telo
  2. Tehnike sprostitve telesa in uma
  3. Polno in lahkotno dihanje
  4. Jasnost  uma ter pozitivna in obvladana čustva
  5. Zdrav življenjski slog
  6. Ustvarjalno reševanje konfliktov
  7. Obvladovanje časa
  8. Učinkovito komuniciranje
  9. Postavljanje ciljev in prioritet 
  10. Stik s sedanjim trenutkom in samim sabo